»Če imajo delodajalci kakršne koli kontaktne podatke, elektronsko pošto, morda telefonsko številko, naj poskusijo stopiti v stik s temi delavci.«
»Smisel je verjetno v tem, da je ta pravica nekje natančno zapisana. Saj veste, vsi smo nagnjeni k temu, da hitro vprašamo, kje pa to piše. Takšen zapis v zakonu gotovo ne škoduje, poleg tega pa bomo o tem veliko govorili in morda bo kakšen delodajalec bolj ozavestil to delavčevo pravico.«
»Pričakujemo, da bodo delodajalci spoštovali slovensko zakonodajo, in sicer zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da morajo delodajalci ukrepe, ki zagotovijo pravico do odklopa, določiti v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju, in sicer na način, ki odgovarja razmeram v podjetju.«
»Odgovor je ne, ne rabijo biti, zakonodaja tega od nas ne zahteva. Ampak seveda so pa tehnični ukrepi tisti, ki so najzanesljivejši.«
»To pomeni, da lahko v internem aktu o letnem dopustu delodajalec zapiše, da morajo letni dopust delavci izkoristiti v tekočem letu ter da prenosa v naslednje leto ni. Ali pa določi, da v naslednje leto delavci lahko prenesejo le na primer pet dni dopusta neizrabljenega dopusta in da mora biti ta izrabljen do konca marca. Ta pravila postavlja delodajalec.«
»Če je delavcu na primer ostal neizrabljen dopust iz leta 2022, ker je bil takrat na daljšem bolniškem staležu, lahko ta neizrabljen dopust porabi do 31. marca 2024.«
»Najbolje je izdelati načrt dopustov in se ga nato držati. V praksi je dobro, da delavci rotirajo v terminih teh dopustov po sistemu letos gredo eni, prihodnje leto pa drugi.«
»Mi podpiramo ta predlog kot enega od številnih, da se ob vsaki mrtvi ženski ne bi spraševali, kaj bi morali narediti. Vemo, da je število femicidov v porastu.«
»Vsi se strinjamo, da je treba za žrtve nasilja poskrbeti, ampak po mojem mnenju mora zanje poskrbeti država, ki tega bremena ne sme prevaliti na delodajalce. Poleg tega zakonodajalec pravice predlaga zgolj za delavce, na espeje je pa znova pozabil, tudi ti so lahko žrtve nasilja v družini.«
